Kaj se nam zgodi, ko imamo odprto epifizo?
• Čutimo, da smo celi. Ne potrebujemo ničesar od zunaj.
• Proizvajata se melatonin in serotonin.
• Čutimo zadovoljstvo, radost, srečo, povezanost s svojim višjim jazom in drugimi dimenzijami – čutimo, da smo več kot samo fizično telo.
• Imamo inspiracijo, dela nam domišljija, sočutje in pravičnost.
Kaj se nam zgodi, če imamo zaprto epifizo?
• Živimo v iluzijah. To so ljudje, ki “sami sebe nategujejo”. To pomeni, da naredijo bedarijo, je nočejo pogledati in grejo raje narediti novo bedarijo.
• Imamo pogoste glavobole.
• Imamo nihanje razpoloženja. Pomisli ali imaš koga v življenju, da moraš hoditi okoli njega “kot po jajcih”?
• Imamo občutek, da smo žrtev. To so ljudje, ki se konstantno smilijo sami sebi in mislijo, da so za vse krivi drugi, ne znajo prevzeti odgovornosti za svoje življenje in se smilijo sami sebi. Taki ljudje po navadi delajo stvari samo zato, ker nekdo drug reče, da to naredijo.
Sem spadajo tudi ljudje z narcistično motnjo – naredijo napako, ampak potem obrnejo tako, da misliš, da si ti kriv. Temu začneš verjeti.
Sem spadajo tudi “ljudje, ki so pretirano ponosni”, v smislu, da so oni najboljši, vse vejo, vse znajo, oni so nad vsemi. Največji problem pri ljudeh, ki imajo zaprto epifizo je to, da obstajajo rešitve, ampak oni jih nočejo. Življenje jih stresa, da se zbudijo, ampak te osebe nočejo ničesar narediti.
• Spimo v življenju, se zastrupljamo s toksičnimi odnosi, delovanji, čimer koli. Včasih s takimi ljudmi ne moreš ničesar narediti. Žalostno je, da so to večkrat krasni ljudje.
Lucija Tao