Na katero raven intimnosti smo pripravljeni je predvsem odvisno od naše polarnosti (ženske/moške spolne energije).
Poznamo tri ravni intimnosti:
1.Odnos, ki temelji na odvisnosti
V tem odnosu sta spolnost in moč pogosto boleče prepletena. Partnerja pogosto zamenjujeta določeno različico odnosa v slogu gospodar/suženj z resnično ljubeznijo. V takšnem odnosu en partner pogosto občuti potrebo po nadziranju, drugi pa opusti svojo pristno moč, da bi občutil partnerjevo ljubezen in sprejemanje. V tem odnosu se partnerja znajdeta, ki sta odvisna drug od drugega iz več vzrokov – zaradi denarja, čustvene podpore, starševstva ali spolnosti.
2. Odnos v slogu »jaz pol – ti pol«
Ta odnos predstavlja »sodobno« različico odnosa, ki temelji na dveh samostojnih ljudeh, ki se združita in delujeta pod okriljem pravičnega, enakopravnega odnosa. Od vsakega partnerja se pričakuje, da bo prevzel polovico nalog in odgovornosti. Oba imata pogosto lasten vir prihodkov in skupaj se dogovorita za enakopraven načrt, v okviru katerega si razdelita gospodinjska opravila, starševske naloge in finančne obveznosti.
Da bi jima to uspelo, skušata uravnotežiti lastne notranje moške in ženske lastnosti – tako doma kot na delovnem mestu. Težave takšnega odnosa so, da se ne počutimo več tako živi, spolnost ni več tako strastna, naš notranji ogenj začne ugašati. Globoko v sebi čutimo, da nam nekaj manjka. Zakaj? Ker imamo mnogi spolni jaz, ki je po naravi bolj moški ali ženski, zato ga ne moremo kar uravnovesiti oziroma nevtralizirati. Stranski učinek takšnega odnosa je zanikanje našega spolnega jaza, ki je že po naravi bolj prežet z moško ali žensko energijo. Nekaterim takšno partnerstvo zadostuje. Drugi v takšnem položaju prej ali slej občutijo, da jim nekaj manjka. Začnejo hrepeneti po neprimerno globljem in strastnejšem dotiku – tako spolnem kot duhovnem – česar pa odnos v slogu »jaz pol – ti pol« običajno ne zmore ponuditi.
3. Intimni stik
»Sprostim se v enosti in spontano dajem svoje najgloblje darove.«
Ko prerastemo odnos v slogu »jaz pol – ti pol«, nismo več previdni, ko gre za dajanje ljubezni našemu intimnemu partnerju. Brez strahu in dvomov dajemo svoje darove nebrzdane in svobodne ljubezni, ki izvirajo neposredno iz našega spolnega jaza (zdrave utelešenosti naše ženske/moške spolne energije).
Najpomembnejše pa je, da pod okriljem intimnega stika spoznamo, da je ljubezen nekaj, kar počnemo, ne nekaj, kar se nam zgodi. Ljubezen je nekaj, v čemer se urimo – kot igranje tenisa– ne nekaj, kar morda občutimo ali ne. Če čakate, da boste občutili ljubezen, bodisi v strastni spolnosti ali varnem pogovoru, se motite. Ljubiti pomeni delovati – kadar smo dejavni, jo občutimo. Kadar ste ljubeči, vas tudi drugi lahko ljubijo. Ljubezen je nekaj, kar udejanjamo in v čemer se urimo. Pod okriljem intimnega stika se naučimo biti ljubeči tudi takrat, ko smo prizadeti, zavrnjeni ali čutimo odpor. Ko smo ljubeči, naš prirojeni spolni jaz (ženska ali moška spolna energija) vzcveti, saj se učimo dajati iz svojega jedra, kjer domuje tudi naša spolnost.
Lucija Tao