Ženske smo posebne in sijoče, ker imamo estrogen. Moški so nam privlačni, zanimivi, ker imajo testosteron.
Kaj je problem?
Ženske si v življenju želimo testosterona, privlačnosti. Istočasno pa se ga bojimo.
Zakaj?
To izhaja iz pradavnine. Tako so zvezani naši možgani. Ženske smo fizično manjša in šibkejša bitja od moških. Moški so močnejši že po konstituciji. Edini način, da je ženska obvladala in se zavarovala pred moškim je bil ta, da ga je pomanjšala. Kastrirala. Moške smo začele pomanjševat psihološko, energetsko; zato da bi se počutile varno. Če gledamo televizijo, nadaljevanke. Kastracija moških je na dnevni bazi nekaj normalnega.
Moški še nikoli niso bili tako brez testosterona, kot so sedaj. Temu lahko rečemo epidemija. Kako vidimo, da je moški brez testosteron? Nima libida, nima moči, redi se okoli trebuha, je bolj v ženski energiji, neodločen, copata.
Zdravniki za hormone bodo rekli, da ni testosterona zaradi stresa. Zaradi povišanega kortizola se moškemu testosteron spreminja v estrogen. To drži. Pravijo, da je to zaradi plastike, onesnaženosti, hrane (meso, kateremu dodajajo hormone; preveč ogljikovih hidratov in sladkorja). Res je, da vse to vpliva. Vseeno pa lahko ima moški pri 40 letih več testosterona kot mladostnik, vse je odvisno od njegovega načina življenja.
Ženske brez njihovega testosterona z njimi ne čutimo polarnosti, čutimo materinskost. Dokler ga njemu primanjkuje smo mame. Ko ima moški testosteron, ženski ne dovoli, da je njegova mama. Zato mu partnerka včasih zbija testosteron in ga kastrira, da bi mu lahko še naprej bila mama in imela nadzor nad njim.
Lucija Tao